Toklo pravo te koristine e nacionalno manjinengi čhib.
Vačereja lji samisko, finsko, meänkieli, jidiš ja romani čhib? Akate šaj te čitine save čhibjake prava tu isi tu hem save zahtevija šaj te čhive upro amende.
Nacionalna manjinenge čhibja ki amari internet stranica
Ki amari internet stranica isi informacije ando odova so čerela pe ked ačhoveja bizo buti, prevedime ko nacionalna manjinenge čhibja.
Specijalna zoralje prava e finsko, meänkieli hem e samisko čhijendže
To kova vačereja finsko, meänkieli ja samisko čhib isi tut pravo ko privatna buča te komunicirine amencar pismeno ki tiklji čhib. Ko disave situacije šaj hem usmeno te komunicirine amencar prekalo jekh tumači. Sa zavisi kuri ki phuv živineja. Te živineja ko administrativna područja ko manjinege čhibja, isi tut pravo amencar te komunicirine ki ti čhib.
Ko disave situacije isi tut pravo te dobine pisimo prevod ando amare odluke hem objasnibe e odlukače ko to slučaj, ko finski, meänkieli hem ko sa o samiska dialektija.
Jidiš hem romani čhib
Premalo zakon ando nacionalna manjine, samo i samisko, i finsko hem i meänkieli čhib isiljen posebna zoralje čačipa/prava hem kola valjani te del pe o servis kova opisini pe upre. O jidiš hem i romani čhib nane teritorijalno phande manjinska čhibja, so značini so iako but vakti vačerdže pe ki Švedska našti te phanden pe ko disave posebna geografska thana. Odola čhibja isiljen jekh pobuter generalno formulisimo arakhibe. O Arbetsförmedlingen andža odluka te o so pandž manjinska čhibja te dobinen servis/usluge ko jekh nivo, ko amare digitalna kanalija hem lična sastankija ki distanca.
Sa o nacionalna manjinenge čhibja ka arakhen pe hem zorjačeren pe
Ko 1. januari 2010. berš počija te važini o zakon ando nacionalna manjine hem oljenge čhibja. Ko nacionalna manjine khuvena o jude, o roma, o samer, o švedska fincija hem o tornedalingar. E nacionalna manjinenge čhibja tane o jidiš, o romane, o samisko, o finsko hem o meänkieli.
O zakon phenela so odola čhiba valjani te arakhen pe hem zorjačeren pe. Okola kola pripadinena ki dijekh nacionalno manjina isi lje pravo te sikljol, razvijini hem koristini pi čhib. O državna ustanove valjani te šunen ljen hem te ljen ko obzir oljenge potrebe.
I država isi la obaveza te vačeri če kola tane te prava, bizo obzir koja ando odola čhibja vačereja hem kuri ki Švedska živineja.
Čitin pobuter
Akate šaj pobuter te čitine ando manjinenge čhibja hem teklje prava:
Državno instituti e čhibjake hem e narodose uspomene (Institutet för språk och folkminnen)
Länsstyrelsen ki Štokholm regioni (Länsstyrelsen i Stockholms län, avera čhibja)